Rabim načrt. Ta zadnjega, največjega, mi je Maša odnesla izpod prstov oz. izpred las. Zeleni prameni. Lahko bi se jokala. Zdaj pa ne vem, kaj naj. Ne morem do konca življenja tak okoli laufat. Nene, mislim, da niti konca tega meseca nebom več dočakala, če se ne bo v kratkem kaj spremenilo. Ja, Maša, iz tega lahko sklepaš, da podpiram zelene pramene. Absolutno. Samo ne bom si jih šla zaj delat. Maš jih ti. Tu ni prostora za dve osebi z zelenimi prameni. >_>;
No ja, mogoče je. Pa vseeno. Zdaj rabim nekaj novega in to morem pol tudi čimprej uresničint, drugače bo spet ista zgodba..
Pa ne vem, kaj naj.
Vijolčne pramene, huhu. Ampak ne vem.. pogrešala bi zelene, kar niti najmanj nebi bilo pravično do vijoličnih. Črhih si ne bom delala, se tak ne bi opazlo, brezveze. Rdečih tudi ne, ma jih že vsaka tretja oseba, nič posebnega. Še manj svetlorjave oz. blond. Ne bi preživela.
Modre..? Tudi ne. Lepa barva, samo zelena je lepša. Najboljše, da se delam, kot da zelene barve ni. Grozno. Oranžno? Ne. Roza? Nee. Rumeno? Haha. Ne. Sivo? Belo? Turkizno? Nee!
Hočem zeleno.
Ampak morem pozabit na to.
Ne morem.
Morem!
Ja!
Ne!
Ja!
Ne!
Ah!
×_×’
Ok, izpustimo pramene. (Z mojimi lasmi se še itak misli nekaj zgodit.)
No, drugega se pa ne spomnim.
Super. Jaz pa moje zavlačevanje.
Moj svet se podira.
Brezvezni ljudje mi niso pri srcu.
Pa sem sama en bednik.
Ma kdo kako idejo, kaj naj naredim namesto zelenih pramenov (če ne vprašam preveč. Vem, redkokaj nadomesti nekaj kot je to ;_;)?
Hočem pramene! Zelene! O:’
