Kontrarevolucija

Četrtek. Grem na avtobs, domov. Oz. pelam se okol, ker se mi ne da čakat. Sedim, okol mene se nekaj režijo. Poslušam glasbo, premetavam se v ritmu avtobusa (posledica moje naslonjenosti na šipo xD) ..in si predstavljam. Da je to en drugi svet. Da je to naš svet, ampak da obstaja še eden. Ampak na isti lokaciji kot naš. Da sta dva svetova, v istem prostoru. Da je več svetov.
In pol samo steče vse skoz mojo glavo. Ko če bi brala knjigo.. al pa si zmišljevala zgodbo. V bistvu sem prav to delala. če bi si v tistem vzela papir in nekaj za pisat.. bi pisala. Napisala bi. Ampak jaz sem se prepustila moji domišljiji. In doma se spravim za računalnik in probam pisat. Seveda ne gre. Pred minuto sem mela celo zgodbo v glavi, vsako besedo, vsako vejico, vsako piko, vsaki presledek. Še predgovor, če bi blo treba. Aaaampak ne, niti besede nisem napisala. Kot da bi zgodba htela ostat v moji glavi. Kot če bi se mi sanjalo, pa se zjutraj ne bi mogla točno spomnit. In zdaj spet rabim tisti trenutek, ko se pojavi zgodba v moji glavi. Pol pa pišem. Prisilila se bom, da bom napisala.

Pol danes pogledam skozi okno. kaki prizor. Nebo. modro, belo, zeleno, roza, rumeno, oranžno, luna, sonce, vse. Letim po fotoaparat. Skoz vrata. Za hišo. Pritisnem.

Pipipip.

Baterija fuč.

18.1.2008 - Informativni dan.
Več kot očitno še živim, kar je po eni strani dobro.
Blo je tak.
Tam morem bit ob pol devetih v jutro.

URA: 06.45
SITUACIJA: Zbujam se.
ANALIZA: Seveda se je treba najprej zbudit. Ata spi. Mama v kopalnici. Jana nekaj muvi.

URA: 07.30
SITUACIJA: V kopalnici.
ANALIZA: Ko je kopalnica končno prosta, grem not. Mama Jano pakIra v šolo, ata še vedno spi.

URA: 08.15
SITUACIJA: Sedim v dnevni in čakam.
ANALIZA: Ata se je zbudil. Za mamo ne vem.

URA: 08. 25
SITUACIJA: Še vedno sedim in čakam.
ANALIZA: Ata še vedno v kopalnici, mama ga seveda priganja, naj že pride.

URA: 08.35
SITUACIJA: Spet čakam, tokrat v avtu.
ANALIZA: Mama čaka zram mene, ata nekje notri

URA: 08. 40
SITUACIJA: V avtu.
ANALIZA: Končno se pelamo. Je bil že čas.

URA: 08.45
SITUACIJA: Avto.
ANALIZA: Kolona v Radgoni.

URA: 08. 50
SITUACIJA: Pred vratmi.
ANALIZA: Spet čakam, ker ata telefonira.

URA: 08.52
SITUACIJA: V šoli.
ANALIZA: Ravnatl mi je dal roko (oz. vsakemu izmed nas.) Mama je nakak pokimala, ata tudi, jaz sem se probala nasmejat.. bolj ali manj.

URA: 09.00
SITUACIJA: Blodim po šoli, čeprav ma samo 2 štoka.
ANALIZA: Mogla bi it v oni razred, kjer so bli ostali slovenci, ampak tega mi nihče ni rekel. Ko sem pol nekomu nekaj po slovensko zbluzla, me je ena učitlca poslala po stopnicah gor.

URA: 09.10
SITUACIJA: Sedim v učilnici med sodržavljani.
ANALIZA: Ena učitlca plus trije učenci (ena izmed njih Mihaela) nekaj bluzi po slovensko. Za avstrijca dobro, čepav bi blo boljše, če bi govorila po nemško. Zaradi naglasa (slovenskega!) nisem čisto vsega skapirala.

URA: 09.20
SITUACIJA: Spet blodim po šoli
ANALIZA: ..tokrat z vsemi drugimi osebki.

URA: 10.00
SITUACIJA: Sedim v učilnici za.. angleščino? Ne vem.
ANALIZA: Pisali smo dva kratka informatina spisa, v ang. in nem. Pol ona pogleda pa ti pošlje svoje mnenje po pošti. To nima nobene zveze za vpis, brezveze pač.

URA: 10.40
SITUACIJA: Še vedno v učilnici
ANALIZA: Vsi so oddali prvi spis - My Family and Me. Zdaj razlaga nekaj za nemškega.

URA: 11.15
SITUACIJA: Na poti v ono drugo učilnico, kjer so starši pa enih par slovencev iz 2.
ANALIZA: Nekaj nas je oddalo ta drugi spis itd.

URA: 11.25
SITUACIJA: Odhod
ANALIZA: V glavnem je stvar končana, zato gremo. Drugi še gledajo doli nekaj za šengen. Mi gremo rajši k babci, ki je že trikrat klicala zaradi kosila.

To je blo to.
Pol sem šla z mamo v Cmurek, pred tem pa po Jano v šolo. Vsaki me je vprašal, kak je blo, s kuharom vred. Učitlca je trikrat klicala mojo mamo zaradi tekmovanja iz nemščine.
Zvečer smo še enkrat šli k babici, ker je mela rojstni dan.