Dan.
Po dolgem času se spet javljam.
Zunaj sonce, zunaj svetlo, zunaj prej april kot februar.
V zadnjem času se je zgodilo enih par stvari, večjih in manjših, gor, dol, sem, tja, itd.
Prvo kot prvo sem bila na tekmovanju. Nemščina pač.
In kaj se je zgodilo? Jaz tisto rešim brez večjih problemov, pa pridem do predzadnje naloge.
Zomfg!
Napisat bi mogli 5 (pet!) stvari, ki jih je en napisal v pismu.
In jaz seveda brez najmanjšega pojma. Pa sem si zmislila nekaj v stilu
”Ne iščite me”
”Mary me več ne mara”
”Zlo ste bli prijazni”
”Adijo”
Itd. Tam so se verjetno režali iz mene ko budale xD
In pol jaz izvem, da sma obadva mela 89 točk od stotih.
In tista naloga je mela 10 točk.
In če ne bi blo tiste naloge.. mi ne bi manjkala ena točka do zlatega. D:
Ampak se ne grizem. Vse drugo je šlo, pri tvorjenju besedila sem mela vse točke, kot edina tam, drugo gramatiko tudi, tisto brezvezno piflanje pa nisem mela blage veze.
Učitlca je razlagala, da so eni tisto nalogo meli vse dobesedno iz knjige, v spisu pa za tja past.
Verjamem.
Pa sploh ni blo težko, samo tista brazvezna naloga, ki v bistvu sploh ni izkazovala kakšnega pretiranega znanja nemščine.
Pa vseeno.
Že od nekdaj se več ne čudim življenju.
..Po drugi strani pa… zomfg xD
Smešno.
Potem je bil enkrat pust.
Jaz sem šla v pižami, če se slučajno tak ne napiše, sorry.
Mogli smo nekaj bit, če ne ”drugo leto več ne bo pusta v šoli”.
Meni je to blo sicer vseeno,ker sem jaz drugo leto vsepovsod, samo tam ne.
Pa ok.
Mama je razlagala, kak je ena prišla v šolo z svojim nekaj mesecev starim sinom.
pa je en bil ninja turtle.
Pa je ona začela ”Iiiiiii, kakšen lep Frančeeek!”
In on v jok.
Thahaha, krutost.
Drugega se ne spomnim.
Zatorej adieau.
Farewell.
