Kontrarevolucija


Waiting is wasting for people like me
20.06.2008, 22:47
Zapisano pod: miks

Cultivate your hunger before you idealize.
Motivate your anger to make them all realize.
Climbing the mountain, never coming down.
Break into the contents, never falling down.
My knee is still shaking, like I was twelve,
Sneaking out of the classroom, by the back door.
A man railed at me twice though, but I didn’t care.
Waiting is wasting for people like me.
Don’t try to live so wise.
Don’t cry ’cause you’re so right.
Don’t dry with fakes or fears,
‘Cause you will hate yourself in the end.
(Repeats)
You say, “Dreams are dreams.
“I ain’t gonna play the fool anymore.”
You say, “‘Cause I still got my soul.”
Take your time, baby, your blood needs slowing down.
Breach your soul to reach yourself before you gloom.
Reflection of fear makes shadows of nothing, shadows of nothing.
You still are blind, if you see a winding road,
‘Cause there’s always a straight way to the point you see.
Don’t try to live so wise.
Don’t cry ’cause you’re so right.
Don’t dry with fakes or fears,
‘Cause you will hate yourself in the end.
(Repeats)

YouTube Preview Image
Naruto - Ending I.
Naruto gor ali dol, pesem je fascinantna. Video pa tudi.

Edit: Drugi video, s celo pesmijo ^^



Just one day left
12.06.2008, 21:08
Zapisano pod: miks

Dragi morebitni bralci mojega bloga.
Hja, naj vam povem, da ima kos kruha, ki smo ga najprej zamrznili, nato docela potopili v vodo, dali nazaj v zamrzovalnik in ga po nekaj urah odtalili v mikrovalovni pečici, ogaben, ponavljam, ogaben okus!
Pa to, da imam čez dva dni birmo in da škof ni bil niti malo grozen ali na kakšne druge načine.. grozen. Sploh ne. Objavljam tudi moj zelo pomenljiv odgovor na vprašanje ”Zakaj želite iti k birmi?” - ”Da bi utrdili svojo vero v boga in dopolnili sv. krst.” Kakorkoli.
*napad močnega kašlja, ki ima tudi zelo - zelo! pomenljiv pomen.*
Torej. Naj vam povem še nekaj. Nekateri imate to za sabo, pred nekaterimi to še stoji. Nekateri se tega veselite, nekateri ne preveč. No, jaz sem ob tem bolj ali manj ravnodušna.
Jutri je petek. Jutri je zadnji dan pred počitnicami. Jutri je zadnji dan v tej šoli. Jutri je zadnji dan s sošolkami, s sošolci. Za naslednjih nekaj dni, za naslednjih nekaj mesecev, za naslednjih nekaj let. Za zmeraj.
Moja ravnodušnost se zamaje.
Spominjam se prvega šolskega dneva, vem, kakšna je bila stara šola. Vem, kje so bili prostori, spomnim se vseh obrazov, ki so bili, pa jih več ni. Obrazov, ki so se spremenili, obrazov, ki so se obrnili. Obrazov, ki so se nasmehnili in nasmeh delili. Obrazov, s katerimi sem živela in obrazov, s katerimi živim. Obrazov, s katerimi bom živela še naprej. Upam.
Ne, ne verjamen, da je že konec. Pa saj še ni, to je v bistvu začetek. Nov začetek. Je že čas.
Nov začetek ne pomeni, da moramo zavreči stara prijateljstva in stare spomine. Vseeno pa si ne morem predstavljati, da je že konec. Imam občutek, kakor da se je vse skupaj komaj začelo.
Verjetno zaradi tega, ker smo vsa leta do zdaj bili.. vse drugo, razen razred. Pravi razred. Vedno smo bili v nekakšnih skupinah. Spomnim se tisočih ”Kaj ti si se svadla z mano?” in celo tistih ”Kupite, kupite slaaadoleed!”, pa kup drugih. Spomnim se tudi, kako nas je kar nekaj v razredu bilo zagrenjenih, ko je odšla lanska generacija - lanski razred. Tisti pravi razred. Zakaj.. prav zato, ker so bili pravi. Ker so bili en razred. In z vsakim dnem, ki se je bližal koncu, smo tudi mi to postajali. In dnevi so se približali tistemu koncu, ki se mi prej ni niti sanjal. Še samo malo.
Pa saj se še vidimo. Ne le jutri, ne le v naslednjem mesecu.
Drugače pa.. po drugi strani spet komaj čakam, da se rešim vseh narobe postavljenih mnenj, vsega drugega. Da začnem še enkrat, z drugimi ljudmi. Na drugi šoli.
Vseeno pa ostajam del naše generacije. Hvala vsem. :)



Gremo se skupinski samomor ali Škof, ostani, prosim, kjer si.
12.06.2008, 17:18
Zapisano pod: miks

Jaz ne bi v cerkev, jaz ne bi k birmi.. jaz ne bi danes škofu predstavljala razreda. In ne, ne vem vprašanj, ne strinjam se z njimi, ne spomnim se zapovedi, ne držim se jih najbolje, pa še vseeno mi je. Samo mine naj. Hvalabo.. Chucku Taylorju , da je birma samo enkrat. Mhm.
Od doma grem čez 25 minut. Čez 55 minut pride škof, ki si, tako pravijo, ni ne vem kako dober z župnikom tukaj. Upam, da se to ne bo poznalo pri nas.
Včeraj nas je neka.. khm, močno starejša gospa ustrahovala, kako grozno in oh-ne-vem-kaj je to, škof. Ne verjamem, če do zdaj nikjer ni bil, so možnosti, da bo letos, še kar male.
No.. in zdaj čakam, pa ”berem” vprašanja. Hahahaha. Ha. Knjiga je res odprta, ampak sem po prvih treh straneh obupala. Ne vem ničesar, razen par stvari, pa nimam niti namena vedet.
Zdaj, po osmih letih mučenja in stvareh v tem stilu, me pa ja ne more iz cerkve nagnat.

Kaj pravi šesta zapoved?
Ahm.. Khm, ne vem, gospod škof, kot ste mogoče uspeli opazit, sem skrajno živčna in nervozna.. Ampak prepričana sem, da ona skupina na drugi strani tam ve. Hvala. Adijo. Lep dan želim.

Pač.. ok, res rabim dosti sreče, res.
Res, no.
Res.



Čipsi.
8.06.2008, 02:22
Zapisano pod: miks

Ta objava je za Čipsija.
Za Čipsija, ki je najboljši Čipsi na svetu.
Za Čipsija, ki si vedno vzame dve minuti časa.
Za Čipsija, katerega dve minuti vedno trajata ure.
Za Čipsija, ki si pusti dolge lase.
Za Čipsija, ki je tu.
Za Čipsija, ki ga ni tu.
Za Čipsija, ki je daleč.
Za Čipsija, ki je čisto čisto blizu.
Za Čipsija, ki se smeji.
Za Čipsija, ki me nasmeji.
Za Čipsija, ki je razlog za smeh.
Za Čipsija, ki tolaži.
Za Čipsija, ki je Čipsi.
Za Čipsija, ki je veliko več.
Za Čipsija. Samo, le in čisto za Čipsija. Ld.



Piše se.
7.06.2008, 12:26
Zapisano pod: miks

Po par odsotnih dneh se spet javljam, z novico, da je knjiga v delu. Ne sprašujte po straneh, ker je število napisanih bolj ali manj porazno, ampak glavno, da gre naprej. Poleg tega bo to malo obširnejše delo, tako da dajem času čas, bo že.
Knjiga govori oz. bo govorila o tihotapcu, piratu, ki ga obsodijo in zaprejo. V zaporu sreča znanstvenika Arthurja, ki s svojim sinom preučuje zgradbo človeškega telesa. Za to potrebuje trupla, a mu to cerkev preprečuje, zato s sinom kradeta mrliče s pokopališča. Nato trupla preučujeta na ladji na odprtem morju in nekaj časa se spretno izogibata policiji, ki jima je za petami. Nekega dne pa jima ladjo zaplenijo in zeprejo ju. Od tam jima s piratom uspe pobegniti, preden jih obesijo. Ta ju sprejme na svoji ladji, saj je tudi njegov oče preučeval trupla, zaradi česar je moral pustiti svoje življenje in to potem skupaj nadaljujejo.
Stvar se v glavnem vrti okoli tega, mogoče še tu ali tam kaj spremenim, ampak v glavnem je to to. Tukaj še moja stara-nova slika pirata, ki ga bom vejeetno tudi malo sfotošopala in mu dodala malo barve:

..Ja. Pravkar se poglabljam v imena, če ima kdo kakšno idejo.. vsaka bi prišla prav.

Ld še naprej.

P.s: Še samo en teden do počinic. Omg. =D