Kontrarevolucija

Gegen Erbede

majA — Tue, 26 Aug 2008 21:12:35 +0000

ali Pomoč Maši, ki se utaplja med dvanajstletnimi osebki naše družbe, ki jim je dejstvo, da vsakemu i-ju ni treba dodat še dva dodatna, pa da se človek lahko razpiše tudi o stvareh, ki mu niso preveč pri srcu, neznano.

Torej. Preprosto morem to naredit. Sicer bi se dalo tudi z tisočimi drugimi stvarmi, ampak ta stvar dobesedno kliče po, khm, par besedah z moje strani.
Najprej se bom vživela in se razpisala. Sledilo ne bo nič, ker se tudi jaz lahko kdaj pa kdaj vživim in se razpišem, čeprav sem po navadi tiho in si mislim svoje.
Ampak zdaj sem osebno prišla do sklepa, da.. se bom vživela. In se razpisala.
In prosim vas, če se kakorkoli znajde tu kdo, ki bi mojemu razpisovanju nasprotoval ali je, drugače rečeno, pristaš takšnih in drugačnih limonadastih lokalnih bendov (ker kar več to ni, čeprav so pokukali čez Lužo), naj zaradi mene vse skup prebere, si sprinta v več izvodih, polepi po sobi in bližnji okolici in si za vsak slučaj še vse skupaj spiše v mobilca in shrani. Ampak prosim, ljudje, ne se razburjat. Ne mislim trpet raznoraznih multi-i-jev in podobnih črk, ker lahko za to grem tudi kam drugam, ampak MI NI. Zato mi, prosim, prizanesite z vsem tem. Res, lepo prosim.
Torej.
Ok, v bistvu zdaj ne vem, kaj naj napišem. Enostavno mi gre na.. marsikam. Dobesedno bi lahko nekoga.. nekaj. Pač ne grem se več. V potrdilo bom to napisala nekajkrat. Se oproščam, če nekateri tega ne boste razumeli, ker si i-ji ne bodo serijsko sledili, pa vseeno;
NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. VNE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ!

Ok, priznam, na polovici sem vzela copy/paste v uporabo. Ampak moram priznat, da je prav zabavno.

NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ. NE GREM SE VEČ!!

In če se bo kdo zdaj vprašal, kaj nameravam proti temu naredit -
Nič. ker bodo itak prej ali slej odpeketali s scene in se jih noben bog ne bo spomnil.
Jaz pa bom ležala v travi, srebala šipkov čaj, se iz srca smejala usodi žajfaste mladine, se poigravala z nekajcentimetrskim grafitom in opazovala odsev sonca na objektivu novega fotoaparata (gledajoč oz. spominjajoč se na spodnjo objavo se z vsem srcem zahvaljujem komentatorjem.)

Vi, dragi bralci, pa:

Bi hapi :)

NIKON P80 vs. CANON S5 IS

majA — Sun, 24 Aug 2008 18:49:29 +0000

Torej. Sem pred nakupom novega fotoaparata. Na koncu sem ostala med tema dvema stvarcama in zdaj se kar ne morem odločit. Nikon stane, a tudi nudi več. Primerjala sem cene in razlika je v povprečju znašala dobrih 100€, pa me zanima, če je teh 100 vrednih.
Do teh dveh sem namreč prišla tako, da sem vsakemu, ki se mi je zdel sprejemljiv glede na kvaliteto in ceno, našla konkurenta, ki je bil malo dražji in je imel pač to in to, pa sem mi je zdelo, da teh nekaj Evrov pa že dam zraven. In so se ti dodatki lapo nadaljevali, pa sem kjer sem.
Nasplošno mi gre za dober macro, solidne slike in stabilizator. To naj bi bil tisti minimum in mislim, da bi za ta denar že bil predstavljiv. Seveda lahko dodam še malo tu pa malo tam, ampak sem se zdaj bolj ali manj dokončno fiksirala na ta dva.
Nudi ta Nikon dovolj, da zamižiš in pozabiš tisto stotico (Canon - 309,00 € ; Nikon - 409,00 €), ali je ostati pri Canonu dovolj?
Če človek že namereva kupiti nekaj solidnega, potem raje takoj konkretno kot pa da se čez nekaj mesecev pojavi potreba po novem, ja. Sicer pa sem s Canonom bila do zdaj zadovoljna, z Nikonom in ostalo množico pa nimam nekih izkušenj, vsaj kar se fotoaparatov tiče.
Sama sebi bi svetovala, naj si ”priškrampam” Nikona, pa ma zanima, če je že kdo imel kakršnekoli izkušnje in mi lahko opiše svoje občutke ob enem ali drugem. Dobrodošla bi bila tudi kakšna priporočila, če sem mogoče spregledala če kakšnega sprejemljivega konkurenta.
Če se najde kdo, potem vse zahvale.

majA — Sat, 05 Jul 2008 14:45:10 +0000

Korak zatrese se v ritmu bolečine,
Vse se zdi predolgo in prehudo,
Vse peče in skeli in traja in ne mine,
Veter zapoje žalosti v pobudo.

Zunaj vse blešči se v soju smeha,
Vse zdi se mirno, tiho in lepo,
Znotraj pa je jok edina uteha,
Medtem ko sunki ti življenja sapo jemljejo.

Svet se počasi ruši in podira,
Ne vidiš več ne sonca, ne neba,
Upanje v svet umira,
Sanje se raztreščijo na dnu srca.

Krik zapolni prostor časa,
Vse vrti se pred očmi ti,
Zmankuje ti moči in glasa,
Hočeš, a ne moreš vpiti.

Čutiš kri, kako ti vre iz roke,
Da ti upanje, da si še živ,
Naštevaš si vse možne vzroke,
Zakaj morda le nisi kriv.

Pogledaš gor in vidiš mene,
Kako kričim od iste bolečine,
A nekaj me kljub temu žene,
Da upanje v svet mi ne izgine.

Čeprav ljubezen se je izgubila,
Kakor da časa in usode bi se bala,
Ta beseda se ne bo zlomila -

Hvala.

Waiting is wasting for people like me

majA — Fri, 20 Jun 2008 20:47:58 +0000

Cultivate your hunger before you idealize.
Motivate your anger to make them all realize.
Climbing the mountain, never coming down.
Break into the contents, never falling down.
My knee is still shaking, like I was twelve,
Sneaking out of the classroom, by the back door.
A man railed at me twice though, but I didn’t care.
Waiting is wasting for people like me.
Don’t try to live so wise.
Don’t cry ’cause you’re so right.
Don’t dry with fakes or fears,
‘Cause you will hate yourself in the end.
(Repeats)
You say, “Dreams are dreams.
“I ain’t gonna play the fool anymore.”
You say, “‘Cause I still got my soul.”
Take your time, baby, your blood needs slowing down.
Breach your soul to reach yourself before you gloom.
Reflection of fear makes shadows of nothing, shadows of nothing.
You still are blind, if you see a winding road,
‘Cause there’s always a straight way to the point you see.
Don’t try to live so wise.
Don’t cry ’cause you’re so right.
Don’t dry with fakes or fears,
‘Cause you will hate yourself in the end.
(Repeats)

Click here to view the embedded video.
Naruto - Ending I.
Naruto gor ali dol, pesem je fascinantna. Video pa tudi.

Edit: Drugi video, s celo pesmijo ^^

Just one day left

majA — Thu, 12 Jun 2008 19:08:26 +0000

Dragi morebitni bralci mojega bloga.
Hja, naj vam povem, da ima kos kruha, ki smo ga najprej zamrznili, nato docela potopili v vodo, dali nazaj v zamrzovalnik in ga po nekaj urah odtalili v mikrovalovni pečici, ogaben, ponavljam, ogaben okus!
Pa to, da imam čez dva dni birmo in da škof ni bil niti malo grozen ali na kakšne druge načine.. grozen. Sploh ne. Objavljam tudi moj zelo pomenljiv odgovor na vprašanje ”Zakaj želite iti k birmi?” - ”Da bi utrdili svojo vero v boga in dopolnili sv. krst.” Kakorkoli.
*napad močnega kašlja, ki ima tudi zelo - zelo! pomenljiv pomen.*
Torej. Naj vam povem še nekaj. Nekateri imate to za sabo, pred nekaterimi to še stoji. Nekateri se tega veselite, nekateri ne preveč. No, jaz sem ob tem bolj ali manj ravnodušna.
Jutri je petek. Jutri je zadnji dan pred počitnicami. Jutri je zadnji dan v tej šoli. Jutri je zadnji dan s sošolkami, s sošolci. Za naslednjih nekaj dni, za naslednjih nekaj mesecev, za naslednjih nekaj let. Za zmeraj.
Moja ravnodušnost se zamaje.
Spominjam se prvega šolskega dneva, vem, kakšna je bila stara šola. Vem, kje so bili prostori, spomnim se vseh obrazov, ki so bili, pa jih več ni. Obrazov, ki so se spremenili, obrazov, ki so se obrnili. Obrazov, ki so se nasmehnili in nasmeh delili. Obrazov, s katerimi sem živela in obrazov, s katerimi živim. Obrazov, s katerimi bom živela še naprej. Upam.
Ne, ne verjamen, da je že konec. Pa saj še ni, to je v bistvu začetek. Nov začetek. Je že čas.
Nov začetek ne pomeni, da moramo zavreči stara prijateljstva in stare spomine. Vseeno pa si ne morem predstavljati, da je že konec. Imam občutek, kakor da se je vse skupaj komaj začelo.
Verjetno zaradi tega, ker smo vsa leta do zdaj bili.. vse drugo, razen razred. Pravi razred. Vedno smo bili v nekakšnih skupinah. Spomnim se tisočih ”Kaj ti si se svadla z mano?” in celo tistih ”Kupite, kupite slaaadoleed!”, pa kup drugih. Spomnim se tudi, kako nas je kar nekaj v razredu bilo zagrenjenih, ko je odšla lanska generacija - lanski razred. Tisti pravi razred. Zakaj.. prav zato, ker so bili pravi. Ker so bili en razred. In z vsakim dnem, ki se je bližal koncu, smo tudi mi to postajali. In dnevi so se približali tistemu koncu, ki se mi prej ni niti sanjal. Še samo malo.
Pa saj se še vidimo. Ne le jutri, ne le v naslednjem mesecu.
Drugače pa.. po drugi strani spet komaj čakam, da se rešim vseh narobe postavljenih mnenj, vsega drugega. Da začnem še enkrat, z drugimi ljudmi. Na drugi šoli.
Vseeno pa ostajam del naše generacije. Hvala vsem. :)

Gremo se skupinski samomor ali Škof, ostani, prosim, kjer si.

majA — Thu, 12 Jun 2008 15:18:47 +0000

Jaz ne bi v cerkev, jaz ne bi k birmi.. jaz ne bi danes škofu predstavljala razreda. In ne, ne vem vprašanj, ne strinjam se z njimi, ne spomnim se zapovedi, ne držim se jih najbolje, pa še vseeno mi je. Samo mine naj. Hvalabo.. Chucku Taylorju , da je birma samo enkrat. Mhm.
Od doma grem čez 25 minut. Čez 55 minut pride škof, ki si, tako pravijo, ni ne vem kako dober z župnikom tukaj. Upam, da se to ne bo poznalo pri nas.
Včeraj nas je neka.. khm, močno starejša gospa ustrahovala, kako grozno in oh-ne-vem-kaj je to, škof. Ne verjamem, če do zdaj nikjer ni bil, so možnosti, da bo letos, še kar male.
No.. in zdaj čakam, pa ”berem” vprašanja. Hahahaha. Ha. Knjiga je res odprta, ampak sem po prvih treh straneh obupala. Ne vem ničesar, razen par stvari, pa nimam niti namena vedet.
Zdaj, po osmih letih mučenja in stvareh v tem stilu, me pa ja ne more iz cerkve nagnat.

Kaj pravi šesta zapoved?
Ahm.. Khm, ne vem, gospod škof, kot ste mogoče uspeli opazit, sem skrajno živčna in nervozna.. Ampak prepričana sem, da ona skupina na drugi strani tam ve. Hvala. Adijo. Lep dan želim.

Pač.. ok, res rabim dosti sreče, res.
Res, no.
Res.

Čipsi.

majA — Sun, 08 Jun 2008 00:22:37 +0000

Ta objava je za Čipsija.
Za Čipsija, ki je najboljši Čipsi na svetu.
Za Čipsija, ki si vedno vzame dve minuti časa.
Za Čipsija, katerega dve minuti vedno trajata ure.
Za Čipsija, ki si pusti dolge lase.
Za Čipsija, ki je tu.
Za Čipsija, ki ga ni tu.
Za Čipsija, ki je daleč.
Za Čipsija, ki je čisto čisto blizu.
Za Čipsija, ki se smeji.
Za Čipsija, ki me nasmeji.
Za Čipsija, ki je razlog za smeh.
Za Čipsija, ki tolaži.
Za Čipsija, ki je Čipsi.
Za Čipsija, ki je veliko več.
Za Čipsija. Samo, le in čisto za Čipsija. Ld.

Piše se.

majA — Sat, 07 Jun 2008 10:26:20 +0000

Po par odsotnih dneh se spet javljam, z novico, da je knjiga v delu. Ne sprašujte po straneh, ker je število napisanih bolj ali manj porazno, ampak glavno, da gre naprej. Poleg tega bo to malo obširnejše delo, tako da dajem času čas, bo že.
Knjiga govori oz. bo govorila o tihotapcu, piratu, ki ga obsodijo in zaprejo. V zaporu sreča znanstvenika Arthurja, ki s svojim sinom preučuje zgradbo človeškega telesa. Za to potrebuje trupla, a mu to cerkev preprečuje, zato s sinom kradeta mrliče s pokopališča. Nato trupla preučujeta na ladji na odprtem morju in nekaj časa se spretno izogibata policiji, ki jima je za petami. Nekega dne pa jima ladjo zaplenijo in zeprejo ju. Od tam jima s piratom uspe pobegniti, preden jih obesijo. Ta ju sprejme na svoji ladji, saj je tudi njegov oče preučeval trupla, zaradi česar je moral pustiti svoje življenje in to potem skupaj nadaljujejo.
Stvar se v glavnem vrti okoli tega, mogoče še tu ali tam kaj spremenim, ampak v glavnem je to to. Tukaj še moja stara-nova slika pirata, ki ga bom vejeetno tudi malo sfotošopala in mu dodala malo barve:

..Ja. Pravkar se poglabljam v imena, če ima kdo kakšno idejo.. vsaka bi prišla prav.

Ld še naprej.

P.s: Še samo en teden do počinic. Omg. =D

majA — Sun, 18 May 2008 17:55:39 +0000

Click here to view the embedded video.
Aaahahahaha, teh Strarwars! :’D
Ne vem, če se naj smejim ali jočem. xD

majA — Wed, 14 May 2008 17:58:00 +0000

Javljam se, da vam povem, da ima moj internet mentalne motnje, da omenim moj novi header (spet xD) in tako dalje.

Maša.. Finska odspodaj : D
Click here to view the embedded video.

In ker zgleda pevec v živo boljše kot v spotu, še to:
Click here to view the embedded video.

Ah. xD